KOALICIJSKA ZAVEZA
političnih strank in predstavnikov narodnosti v Državnem zboru Republike Slovenije
čistopis za predsednike strank, verzija januar I. Skupne vrednote in cilji
II. Delovanje in organizacija Vlade RS v mandatu III. Dogovor o izvajanju koalicijske zaveze med partnerji
I. Skupne vrednote in cilji
Politične stranke Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija (LZJ-PS), Socialni demokrati (SD), Državljanska lista Gregorja Viranta (DLGV) in Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DESUS) se s tem sporazumom zavezujemo, da bomo za izhod iz hude finančne, gospodarske in družbene krize, s katero se soočamo v Sloveniji, Evropski uniji in svetu, ter za vzdržen in trajnostni razvoj Slovenije, s katerim bomo vzpostavili ravnotežje solidarne in konkurenčne države ter zmanjšali razlike med najbolj privilegiranimi in deprivilegiranimi, delovali in sodelovali v skladu z naslednjimi vrednotami ter si prizadevali za naslednje cilje:
Vrednote
Pri našem skupnem delu in sodelovanju nas vodijo temeljne demokratične in etične vrednote: nedotakljivost človekovih pravic in svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva in medsebojno spoštovanje. Prepričani smo, da mora v Sloveniji vsak posameznik dobiti priložnost, da udejanji svoje sposobnosti in doseže ter dokaže svoje znanje.
Pri delu in sprejemanju odločitev bomo dosledno spoštovali pravno državo in krepili pravično družbo, spoštovali različnost in aktivno spodbujali solidarnost v snovanju boljše prihodnosti. Kot odgovorni politiki se bomo strogo vzdržali slehernega dejanja ali besede, ki bi izključevala, podpihovala nestrpnost ali sovraštvo. S kulturo dialoga bomo predstavljali zgled strpnega oblikovanja družbenega soglasja in vir zaupanja.
Naša skupna vizija je pravična, solidarna, ustvarjalna, varna in uspešna Slovenija. Odprtost pri oblikovanju družbenega soglasja, strokovnost v iskanju najboljših rešitev, učinkovitost v izvedbi ter odgovornost za dane zaveze bodo osnovne poteze te koalicije. Zato smo in bomo ostali odprti za vse, ki si tako na strankarskem kot civilnodružbenem prizorišču prizadevajo za iste cilje v javno dobro, pogosto pa nimajo realne moči in možnosti, da jih sami uresničijo. Kot odgovorni upravljavci države smo državljankam in državljanom dolžni najti strpne, premišljene, učinkovite in odgovorne rešitve v javnem interesu.
Koalicijski partnerji v okviru dela državnega zbora in vlade ne bomo odpirali vprašanj interpretacije polpretekle zgodovine (dogajanja v drugi svetovni vojni in po njej, dogajanja v času demokratizacije in osamosvojitve) in se bomo držali načela, da naj politika o teh vprašanjih spregovori samo v primeru, ko se je sposobna poenotiti.
Koalicijski partnerji spoštujemo svobodo posameznika, ki je lahko omejena le s pravicami in svoboščinami drugih. Delovali bomo strpno, spoštovali etnične in druge manjšine ter drugače misleče. Prizadevali si bomo za čim višjo raven kulture političnega dialoga, temelječega na moči argumentov, brez osebnih diskreditacij, nestrpnosti in žaljivih izjav.
Koalicijski partnerji bomo v duhu državotvornosti spoštovali državne institucije in zagotavljali dobro sodelovanje vlade z državnim zborom, predsednikom republike in sodno vejo oblasti.
Cilji
Konkurenčno gospodarstvo
Z ustvarjanjem pogojev za pospešeno gospodarsko, inovativno in podjetniško aktivnost in z novimi investicijami doseči do konca mandata stabilno gospodarsko rast, s katero bomo zmanjševali razkorak med razvitostjo Slovenije in EU.
davčne olajšave za ustanavljanje novih podjetij in investicij, ki ustvarjajo nova delovna mesta;
program sodobne industrijske politike z jasnimi kriteriji (rentabilnost, delež izvoza, finalizacije in lastnih blagovnih znamk, nova delovna mesta); postopen dvig osnove razreda pri dohodnini na raven dveh povprečnih plač in nov dohodninski razred za najvišje plače.
Proučili bomo možnost postopne uvedbe omejitve zgornjega zneska socialnih prispevkov delodajalcev na raven, ki ustreza ravni najvišje osnove, od katere danes plačujejo prispevke podjetniki oziroma osebe, ki opravljajo dejavnost. Pri tem bodo upoštevani kriteriji posledic na finančni položaj države, socialni položaj državljanov in konkurenčnost podjetij.
velike infrastrukturne in energetske investicije: tretji pomol Luke Koper, drugi tir, tretja razvojna os Koroška Bela Krajina ter a (Kočevska) in os (Idrijsko-cerkljanska), HE na srednji in spodnji Savi ter dokončanje energetskega objekta TEŠ (s predhodnim preverjanjem možnosti za racionalizacijo investicije in z revizije dosedanjih postopkov in ugotavljanjem odgovornosti za slabo vodenje projekta) in modernizacije TET. Navedene investicije se bodo financirale z evropskimi sredstvi, z javno­ zasebnim partnerstvom s tujimi investitorji in domačimi zasebnimi investitorji, financiranje iz domačih virov (javne finance, sredstva javnih podjetij, sredstva iz podjetij v več kot 25-odstotni posredni ali neposredni lasti države in garancije) pa bo omejeno tako, da bo skladno z načrti za znižanje javno finančnega primanjkljaja in zaustavitvijo naraščanja javnega dolga. Prioriteta investicij se določa glede na strateški status naložb. poenostavitev administrativnih postopkov in zakonodaje na gospodarskem, davčnem, delovnem, okoljskem in prostorskem področju;
določitev strateškega premoženja države in učinkovito korporacijsko upravljanje. Pripravi se jasen in časovno definiran načrt umika države iz nestrateškega lastništva gospodarskih družb, pri čemer se lahko izvzamejo podjetja z dobrimi poslovnimi rezultati, ki delujejo na mednarodnih konkurenčnih trgih, ter infrastruktura. Pri podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti, v lasti KAD in SOD ali v lasti lokalnih skupnosti se kadrovska vprašanja rešujejo izključno na podlagi kompetenc kandidatov (npr. uporaba storitev priznanih mednarodnih kadrovskih agencij).
izboljšave znotraj okvirov sedanjega sistema obdavčevanja luksuza;
Slovenijo bomo razvijali kot logistično platformo za srednjo in JV Evropo, zato bomo vlagali v železniško infrastrukturo in dokončanje avtocestnih programov. Z inteligentnimi transportnimi sistemi, temelječimi na sodobni
informacijski tehnologiji, bomo povečevali pretočnost prometnega sistema, varnost prometa, okoljsko vzdržnost ter mobilnost prebivalstva s poudarkom na Javnem prevozu.
Preoblikovanje AUKN v institucijo, ki bo delovala popolnoma transparentno s ciljem učinkovitejšega korporacijskega upravljanja podjetij v državni lasti. Vodstvo agencije bo za rezultate osebno odgovorno, kriterija uspešnosti pa bosta primerljivost oziroma preseganje donosov iz primerljivih tujih podjetij ob primerljivem tveganju.
Odprava posojilnega krča, za kar je potrebno zagotoviti dodatna sredstva (kapital) za bančni sistem. Tega se ne zagotovi z dokapitalizacijo iz javnih sredstev, temveč z odprodajo nefinančnih naložb bank ter s pritegnitvijo strateških investitorjev.
Odprava plačilne nediscipline z uvedbo enotne evidence računov poslovnih subjektov ter enostavnih instrumentov za zavarovanje plačil po zgledu nekdanjega akceptnega naloga.
Odpravili bomo koncesijske omejitve in dovolili konkurenco v gospodarskih panogah, kjer sedaj število igralcev na trgu neposredno kontrolira država. Bistveno bomo zmanjšali število tistih dejavnosti in poklicev, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje ali licenco. V dejavnostih, ki bodo ostale regulirane, se kot minimum zaščite porabnika zagotovijo neodvisne informacije o kakovosti, odpravijo minimiziranje cen in obvezne tarife. Izvajalci javnih služb bodo morali utemeljiti stroške in cene, presojo le-teh pa bomo v večji meri prenašali iz ministrstva na regulatorje, ki jih bomo
dodatno okrepili.
Ekonomsko politiko države bomo umaknili iz neposrednega reševanja poslovnih problemov zasebnih podjetij.
Koalicijski partnerji bomo predlagali takšne rešitve, da bo Slovenija bistveno izboljšala mesto na lestvici konkurenčnosti IMD ter da na lestvicah IMF in Svetovne banke ne bo zaostajala za uvrstitvijo po BDP na prebivalca. Preučili bomo merila in kazalnike meritev in z akcijskim načrtom za vsako merilo kazalnik določili ukrepe, roke in odgovorne nosilce.
Participacija zaposlenih. Za krepitev družbenoekonomskega položaja zaposlenih kot nosilcev človeškega kapitala podjetij bomo z ustreznimi ukrepi spodbujali temeljne oblike sodobne organizacijske participacije zaposlenih, kot so sodelovanje delavcev pri upravljanju, udeležba pri dobičku in širše notranje lastništvo zaposlenih.
Zaposlovanje
Cilj politike zaposlovanja bo, da ima čim več ljudi plačano delo po načelo »vsako delo šteje«, ne glede na formalno obliko zaposlitve. To bomo dosegli:
s poenostavitvijo pravnih oblik dela bomo omogočili lažje prehode med različnimi oblikami zaposlitve. Delavci, ki bodo dlje časa delali za istega delodajalca, bodo tako lažje prehajali iz najbolj fleksibilnih oblik zaposlitve v ugodnejše, stalnejše oblike delovnega razmerja. Na drugi strani se bodo stroški delodajalcev povečevali postopoma, tako da bodo imeli manj razlogov, da bi se izogibali zaposlovanju za daljše obdobje.
s prevzemom dela stroškov prve redne zaposlitve za vse posameznike, ki bodo sklenili pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v zasebnem sektorju,
s poostritvijo nadzora nad delom na črno ne le s povečanjem števila inšpektorjev, temveč tudi z njihovo večjo učinkovitostjo in jasno določitvijo
njihove odgovornosti. Z uvedbo pavšalne obdavčitve dohodkov pod določeno mejo bomo spodbudili prehode iz sive v legalno ekonomijo.
krepili bomo mehanizme za zagotavljanje pravne varnosti zaposlenih in zaostrili sankcije za delodajalce, ki ne plačujejo prispevkov in davkov, in ukrepali proti tistim delodajalcem, ki delavcem jemljejo osebno dostojanstvo in jih silijo v domala suženjske razmere.
z ustanovitvijo odpravninskega sklada, v katerega vsi delodajalci mesečno plačujejo določen prispevek, ki se ob izgubi delovnega mesta ali ko delavec izpolni pogoje za upokojitev, izplačajo delavcu.
Zavod za zaposlovanje bomo organizirali kot sodobno institucijo za posredovanje dela.
Odpravili bomo vzroke za zelo velik obseg študentskega dela. Odpravili bomo absolventski staž po zaključku prve stopnje bolonjskega študija. Znižali bomo koncesijske dajatve za financiranje študentskih organizacij ter denar preusmeriti v pokojninsko zavarovanje študentov, ki delajo. Zlorabe študentskega dela bomo preprečevali z ostrejšim nadzorom, ki ga bo omogočila enotna elektronska evidenca vseh študentskih del.
Uravnotežene javne finance
Z vsebinskim prestrukturiranjem javne porabe in izvedbo ustreznih strukturnih reform (pokojninske, zdravstvene in reforme socialnih transferjev) do konca mandata odpraviti primanjkljaj javnih financ:
pripraviti rebalans proračuna za leto ki bo javno porabo zmanjšal za vsaj predvsem z uporabo dveh glavnih mehanizmov: uveljavitev jasnih vsebinskih prioritet in boljše izrabe razpoložljivih virov. V naslednjih letih cilj glede višine javnih izdatkov postaviti tako, da ti ob koncu mandata ne bodo presegali odstotkov BDP;
vsak zakon ali drug predpis, ki pomembno posega v javne finance ali uresničevanje ciljev ekonomske politike, je lahko sprejet le, če ga spremljajo simulacije pričakovanih učinkov tako na javne finance kot na gospodarstvo in mnenje finančnega ministra.
Vsaka simulacija finančnih posledic zakona mora biti javno objavljena. Simulacija naj poleg finančnih učinkov vsebuje tudi ocene vpliva na konkurenco in administrativno breme podjetij.
uveljaviti ostrejše omejitve zadolževanja občin in spremeniti sistem finančne izravnave tako, da bo občine ekonomsko spodbujal k povezovanju in združevanju funkcij;
povečanje prihodkov javnih financ z zmanjševanjem sive ekonomije (s poenostavitvami v poslovnem okolju in okrepitvijo nadzora), učinkovitejšim pobiranjem davkov in oživitvijo gospodarske rasti;
Davek na dodano vrednost se poveča samo kot skrajna možnost, če kljub izvedenim predvidenim ukrepov ne bi bilo mogoče uravnotežiti javnih financ. Takšen ukrep je začasen in ima rok trajanja.
Racionalnejša, k državljanom usmerjena javna uprava
Z reorganizacijo in upokojitvami brez nadomeščanja postopno zniževati maso plač v javni upravi za letno:
rekonstrukcija vlade z največ enajstimi ministrstvi;
ukinitev nekaterih agencij, direktoratov, uradov in komisij ter odprava birokratskih blokad;
uvedba sistema kazalnikov uspešnosti;
povečati avtonomijo in odgovornost predstojnikov v javnem sektorju, od organov državne uprave do javnih zavodov, tako da bodo s pogodbo vezani za doseganje jasno postavljenih ciljev, hkrati pa bodo dobili vsa potrebna pooblastila in spodbude za ukrepanje in vodenje;
nadaljevati proces centralizacije nekaterih funkcij na ravni celotne državne uprave (javna naročila, upravljanje z nepremičnim premoženjem, informacijska podpora, kadrovska funkcija);
regulacijo števila zaposlenih je potrebno izvajati prek omejevanja mase stroškov dela in ne prek določanja dovoljenega števila zaposlenih v kadrovskih načrtih;
prenos dela pristojnosti na lokalno raven v primeru tistih lokalnih skupnosti, ki za to dosegajo ustrezne pogoje;
spodbujanje oblik za ustvarjanje prijaznega poslovnega okolja tudi tako, da lokalnim skupnostim ostane določen delež pobranega davka na dohodek pravnih oseb in ne le delež dohodnine. Vsak tak predlog zahteva predhodno oceno javnofinančnih učinkov.
Podpora razvoju nevladnih organizacij. Prizadevali si bomo za prenos javnih storitev in pristojnosti javnega sektorja na nevladne organizacije na vseh tistih področjih in ravneh, kjer so te lahko uspešnejše in učinkovitejše. S tem namenom bomo v postopkih priprave oziroma spreminjanja zakonodaje posebej preučili možnosti za izvajanje javnih storitev v okviru nevladnih organizacij in sprejeli potrebne ukrepe za prenos.
Odprava administrativnih ovir
Pospešili bomo projekt odpravljanja administrativnih ovir in bremen za državljane in podjetja na podlagi zbiranja predlogov državljanov in podjetij ter na podlagi sistematičnega "čiščenja" obstoječe zakonodaje. Ukinili bomo obveznost izpolnjevanja obrazcev v vseh upravnih postopkih, tako da vlogo za stranko izpolni uprava sama.
Umeščanje objektov v prostor bomo poenostavili z naslednjimi ukrepi:
poenostavitev prostorskega načrtovanja občin, predvsem z omejitvijo moči državne birokracije in uveljavitvijo načela zaupanja v lokalne oblasti, zmanjšanje nabora posegov, ki terjajo posebna soglasja,
zmanjšanje nabora potrebnih soglasij,
spoštovanje načela »molk je odobritev« pri soglasjih, potrebnih pred vložitvijo zahteve za gradbeno dovoljenje,
brezplačnost vseh soglasij,
izdaja vseh soglasij najkasneje v roku enega meseca, na področju varstva okolja pa največ dva meseca,
natančno spremljanje pravočasnosti izdajanja dovoljenj in soglasij, javnost teh podatkov na spletu,
uveljavitev osebne odgovornosti predstojnikov organov, ki ne zagotavljajo
reševanja zadev v roku.
Z nadaljnjo deregulacijo bomo zmanjšali število dejavnosti, za katere je potrebno posebno dovoljenje. Vloge za dovoljenja bo mogoče vlagati na enotnih vstopnih točkah VEM, ki jih bomo postopoma nadgradili v vseobsežen državni servis za podjetnike in investitorje. Za točke VEM bomo odprli tudi možnost javno-zasebnega partnerstva, tako da bodo te storitve lahko opravljala zasebna podjetja, ki bodo ob tem nudila še celotno paleto svetovalnih storitev (računovodstvo, pridobivanje evropskih sredstev Overitve podpisa, ki jih še opravljajo notarji, bomo prenesli na upravne enote in s tem bistveno pocenili storitev za državljane.
Združili bomo zemljiško knjigo in zemljiški kataster, vpisi bodo opravljeni po sistemu »vse na enem mestu«, stranki ne bo treba izpolnjevati nobenih obrazcev.
Okrepili bomo mehanizem presoje učinkov predpisov, zlasti z vidika njihovega vpliva na konkurenco (ali omejujejo svobodno gospodarsko pobudo in ali je to ekonomsko upravičeno) in na administrativno breme podjetij. Posebej se bomo posvetili ugotavljanju in odpravi primerov, ko se je uvajalo nepotrebno visoke in omejuj oče standarde in druge zahteve.
Sistem javnih naročil bomo poenostavili in debirokratizirali v smeri odgovornega vsebinskega odločanja. Naročniki se ne smejo skrivati za formalnimi birokratskimi postopki in pravili, temveč morajo določiti jasne pogoje, standarde in specifikacije, ki ne omejujejo konkurence, ter odgovorno izbirati izvajalce in dobavitelje po kriteriju najnižje cene ob izpolnjevanju pogojev in standardov. Zahteve in standardi pri javnih naročilih bodo jasni, natančni in usklajeni z uporabniki, izbran bo vedno tisti izvajalec, ki ustreza vsem pogojem in standardom ter ponudi fmančno najugodnejšo ponudbo.
Revizijski postopki morajo biti hitri in učinkoviti, vsaka revizija mora biti zaključena najkasneje venem mesecu.
Povrnitev zaupanja v pravni sistem in večja politična participacija državljanov
Odprava sodnih zaostankov s strokovno krepitvijo sodstva, z uvedbo obveznega permanentnega izobraževanja sodnikov in z imenovanjem strokovnih sodelavcev ter izvedencev.
sistematičen pregon gospodarskega in organiziranega kriminala z neodvisnimi, strokovno usposobljenimi organi; tesnejše sodelovanje organov pregona, zlasti tožilstva, nacionalnega preiskovalnega urada in komisije za preprečevanje korupcije. Uveljavi se večja osebna odgovornost generalnega državnega tožilca.
hitrejše odločanje sodišč, še posebej na področju gospodarskih postopkov, uvajanje in spodbujanje mediacije in arbitraže ter drugih alternativnih oblik razreševanja sporov;
sodni zaostanki se odpravijo najkasneje v štirih letih, v skladu z načrtom, ki se sprejme v šestih mesecih po nastopu mandata in mora biti razdelan za vsako sodišče posebej. Predsedniki sodišč s svojim mandatom odgovarjajo za realizacijo načrtov, za kar dobijo ustrezne vzvode za nagrajevanje nadpovprečnih sodnikov in sankcioniranje slabih sodnikov.
ustanovitev specializiranih gospodarskih sodišč;
uveljavitev pristojnosti predsednika republike, da na predlog sodnega sveta imenuje sodnike. Postopki odvzema mandata zaradi slabega dela sodnika se poenostavijo. Uvede se poskusni mandat sodnikov, pod pogojem, da o njem odloča Sodni svet, ne pa politični organ.
ustavna omejitev referenduma le na državljanske pobude državljank in državljanov) za zavrnitev zakona, ki gaje sprejel državni zbor, in z uvedbo kvoruma (zakon je zavrnjen, če proti njemu glasuje večina udeležencev glasovanja in najmanj vseh vo1ivnih upravičencev). Prouči se primernost vsebinskih omejitev.
Uvedba e-volitev za zvišanje participacije
Preučili in popravili bomo sistem nadomestil poslancev po končanem mandatu, da bo primerneje ovrednotil opravljeno delo.
Preučili bomo smiselnost in pristojnosti Državnega sveta.
Obnova socialnega dialoga in povrnitev zaupanja v socialni sistem
za izvedbo nujno potrebnih družbenih sprememb (delovno pravna zakonodaja, pokojninska in zdravstvena reforma) posodobiti model socialnega dialoga z namenom krepitve solidarnosti in pravičnosti;
uveljavili bomo neobvezno članstvo v vseh zbornicah, izjema je dopuščena samo v primeru, da se pod nadzorom pristojnega ministrstva člani na referendumu z zadostnim kvorumom in večino odločijo za obvezno članstvo; socialna kohezija je ključna za uravnotežen razvoj, zato ji bomo posvečali posebno pozornost;
zagotoviti dosledno izvajanje zakonskih in pogodbenih obveznosti delodajalcev, vključno z izplačilom plač in prispevkov, ter obveznosti do podizvajalcev.
Socialni sistem
Proučili bomo smotrnost in izvedljivost združevanja osnov za socialno in zdravstveno zavarovanje ter za pravice iz zavarovanja. Sedanji sistem, kjer je posameznikov položaj na trgu dela ter v davčnem in socialnem sistemu odvisen predvsem od njegovega statusa (npr. oblike zaposlitve, osnove za zavarovanje), bomo nadomestili s sistemom, kjer bodo posameznikove obveznosti in pravice odvisne predvsem od njegovih dejanskih dohodkov, ne glede na način in obliko dela.
Zagotovili bomo, da bodo temeljne socialne in delovne pravice pripadale vsem ne glede na obliko, v kateri delajo, seveda pa bodo morali v skladu z načelom pravičnosti in solidarnosti od svojih zaslužkov vsi tudi ustrezno prispevati za zagotavljanje teh pravic.
Staranje prebivalstva prinaša nove naloge in izzive na področju zagotavljanja socialne varnosti starejših, zato je potrebno nemudoma urediti in zagotoviti ustrezne vire za dolgotrajno oskrbo.
Za bolj učinkovito izvajanje programov socialne varnosti je treba posodobiti organizacijo in upravljanje socialnih služb (CSD, domov za ostarele in drugih izvajalskih služb).
Gradnja in stanovanja
Z davčno politiko, poenostavitvijo postopkov, s spodbujanjem konkurence in z odpravljanjem nepotrebnih administrativnih ovir bomo pocenili gradnjo stanovanj in omogočili njihovo večjo dostopnost ter tako spodbudili gradbeništvo. Naš cilj bo, da si povprečna slovenska družina lahko brez državnih pomoči z dvajsetletnim kreditom kupi primerno stanovanje največ dvajset kilometrov od kraja zaposlitve.
Te cilje bomo uresničili zlasti z naslednjimi ukrepi:
Uvedli bomo ukrepe za večjo razpoložljivost stanovanjskih zemljišč in za aktivacijo stanovanjskih potencialov ob upoštevanju ciljev kmetijske politike. Spodbujanje rabe objektov, ki so nezadostno izkoriščeni, in obnove starih, neizkoriščenih objektov (davčne olajšave);
Preprečevanje nesorazmemih zaslužkov pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč z visoko stopnjo obdavčitve razlike med ceno stavbnega in kmetijskega zemljišča.
Poenostavili in skrajšali bomo postopke ter zagotovili učinkovitejše prostorsko načrtovanje za uresničevanje razvojnih potreb ob hkratnem varovanju virov za proizvodnjo hrane in upoštevanju njihovega potenciala. Poenostavili in za najmanj bomo pospešili postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj.
Uvedli bomo strog državni nadzor nad stroškovno upravičenost jo višine komunalnih prispevkov in bolj poenotili sistem in regulacijo njihovega izračunavanj a.
Povečali bomo ponudbo stanovanj na trgu. Prazna državna stanovanja in neuporabljena državna stanovanjska zemljišča morajo čimprej v uporabo, pri čemer se prazna državna stanovanja prednostno podelijo mladim družinam. Banke bomo spodbudili k prodaji ali najemu stanovanj, ki jih imajo v lasti in jih ne želijo dati na trg.
Pokojninski sistem
Obstoječi pokojninski sistem bomo naredili bolj transparenten in razumljiv. Okrepili bomo spodbude za daljše ostajanje v zaposlitvi, nato pa z dialogom poiskali sprejemljive in pravične rešitve za njegovo prilagoditev pričakovanim finančnim zmožnostim.
Temelj pokojninskega sistema, ki zagotavlja socialno varnost upokojencev, ostaja dokladni sistem, ki se bo nadgrajeval tudi z večjo individualizacijo prikazovanja vplačil za to zavarovanje in krepitvijo kapitalsko kritega dela. Ob pokojninski reformi bomo za izpolnitev pogojev pridobitve polne pokojnine poleg starosti večji poudarek dali tudi doseženi dejanski delovni dobi posameznika
Prostovoljno podaljšanje delovne dobe bo nagrajeno tako za delodajalca kot zaposlenega.
Upokojencem bomo omogočili, da zaradi daljše reaktivacije na trgu dela ne izgubijo pravice do pokojnine.
Takoj je potrebno sprejeti ukrep, s katerim bomo omejili možnost predčasnega upokojevanja (21eti do upokojitve) z odhodom na zavod za zaposlovanje.
Pokojnine so v letu »zamrznjene« v skladu z intervencijskim zakonom, ki ne velja za leto Od januarja se pokojnine usklajujejo skladno z zakonom o usklajevanju pokojnin v razmerju na rast plač in na rast življenjskih stroškov.
Premoženje KAD je namenjeno izključno za dolgoročne potrebe pokojninske blagajne.
Iz obveznosti pokojninske blagajne je potrebno izločiti vsa izplačila, ki nimajo pokritja v plačanih prispevkih. SPIZ lahko izvaja tudi druga izplačila, za katera pa pridobi sredstva iz ustreznih virov (proračun).
Zdravstveni sistem
Osnovni cilj je zagotavljati primerno oskrbo v javnem zdravstvu z zajemom plačevanja prispevkov vseh udeležencev, racionalno porabo sredstev in učinkovitim poslovodenjem.
Takoj bomo pripravili načrt za ureditev sistema financiranja zdravstva, ki bo zmanjšal nepotrebne izdatke zdravstvene blagajne.
Ob sistemskih spremembah zdravstvene zakonodaje bomo pripravili potrebne analize za povečanje konkurence sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja ter povečanje avtonomnosti in odgovornosti zavoda-ov za
zdravstveno zavarovanje s tem, da bo država z zakonom definirala nujne elemente ohranitve socialne države s košarico pravic, mrežo zavodov za enakomeren dostop do storitev in nivo kvalitete zdravstvenih storitev.
S sistemskimi spremembami bomo omogočili večjo konkurenco v lekarniški dejavnosti.
S projektom e-zdravje bomo povezali zdravstvene informacijske sisteme in odpravili položaj, ko pacient v sistemu zdravstva deluje kot poštar.
Uvedli bomo javno bazo čakalnih vrst in tako omogočili sistemske optimizacije v zdravstvu.
Nadaljevali bomo projekt zmanjševanja čakalnih vrst do dokončne odprave. V informacijski družbi bi moral imeti vsak pacient vpogled v elektronsko bazo čakalnih vrst, s čimer bi se prečistili seznami, skrajšale čakalne dobe in omogočila večja transparentnost (odprava korupcije in preskakovanja čakalnih vrst).
Izboljšali bomo sistem finančne kontrole in javnih naročil v zdravstvu. Posodobili bomo obstoječi sistem obračunavanja stroškov v zdravstvu (SPP). Uvedli bomo transparentno ločevanje med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev, vključno z jasno definiranim obsegom javne službe, da ne bo prihajalo do manipulacije z zasebnimi prihodki in javnimi stroški.
Javno zdravstveno mrežo bomo prilagodili dejanskim potrebam prebivalstva in racionalizirali izkoriščenosti opreme.
Povečali bomo učinkovitost investicij v zdravstvu. Dolgotrajna gradnja nujnih objektov in napačno zastavljeni projekti so nesprejemljivi. Za izboljšavo na tem področju je ključna vrhunska profesionalnost ekip, ki izvajajo javna naročila. Izvajanje investicije bo pod stalnim nadzorom. Odgovornosti za izvedbo javnega naročila in nadzor nad investicijo bodo javno in osebno definirane.
Spodbujali bomo uvedbo modelov kakovosti v zdravstvenih zavodih. Uvajali bomo obvezne standarde kakovosti, med drugim tudi precizirali načelo spoštovanja pacientovega časa. Čas čakanja na preglede ne bo smel biti daljši od minut. V primeru nespoštovanja standardov bomo uveljavili osebno odgovornost direktorjev.
Hrana in življenjsko okolje
Zavzemamo se za visoke okoljske standarde in za spodbujanje novih načinov organiziranja proizvodnje in uporabe čistejših tehnologij, ki lahko obenem povečujejo konkurenčnost in inovativnost našega gospodarstva ter tako ustvarjajo delovna mesta in krepijo družbeni napredek. Pomembno vlogo ima pri tem tudi zmanjševanje energetske in snovne intenzivnosti gospodarjenja, na primer s promoviranjem novih stroškovno učinkovitih konceptov gospodarjenja z vhodi in izhodi proizvodnega procesa.
Uveljavili bomo trajnostno načelo kot iskanje okoljskega socialnega in proizvodnega
ravnovesja.
Zato bomo razvijali trajnostna naselja kot vzorčni primer iskanja okoljskega in socialnega ravnovesja ter slovensko specifiko sožitja zelene narave in bivalne kulture;
energetsko bomo sanirali stanovanjske soseske;
spodbujali bomo uporabo novih obnovljivih virov energije (les, voda, sončne celice, veter).
Strateški cilj kmetijske politike je povečanje proizvodnje kakovostne, varne in cenovno konkurenčne hrane, kar bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:
varovanje kmetijskih zemljišč (vključno s finančnim nadomestilom) in pridobivanje novih;
zagotavljanje pravičnih odnosov v prehranski verigi in učinkovito delovanje regulatorjev;
pravočasno izplačevanje neposrednih plačil kmetijstvu in denarja iz programa razvoja podeželja
prioritetna lokalna oskrba s ciljem 100-odstotne domače oskrbe javnih zavodov;
pospešitev izgradnje gozdno-lesne verige kot razvojne priložnosti; informacijske in promocijske aktivnosti o slovenski hrani ter deležu rib v prehrani, vključno s promocijo in podporo lokalnim prehranskim sistemom.
Regionalni razvoj
Podpirali bomo regionalizacijo s ciljem spodbujanja gospodarskega in družbenega razvoja, če ta ne bo pomenila povišanja skupnega obsega javno finančnih izdatkov države.
Regionalne enote (pokrajine) bodo morale biti čimbolj finančno samozadostne. Če se razmere v posameznih regijah izkažejo za kritične, bomo z ustreznimi omejenimi prerazporeditvami zmanjševali razvojne razlike med njimi, pri čemer morajo biti ocenjeni izkazani učinki.
Uvedli bomo spodbude za združevanje občin.
Ustvarjalni preboji
Koalicijski partnerji se zavezujemo, da si bomo v luči zagotavljanja pogojev za ustvarjalni preboj prizadevali za odprt dostop do institucionaliziranih oblik predšolskega varstva in izobraževanja ter utrjevali avtonomijo šol, učiteljev in raziskovalne dejavnosti. Naša primarna skrb bo namenjena kakovosti javnih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Javno financiranje programov zasebnih zavodov bo namenjeno tistim, ki zadovoljujejo potrebo po določenem programu ter zagotavljajo posebno kakovost in vrhunskost.
Ohranili bomo trend najmanj BDP vlaganj letno iz javnih sredstev za raziskave in razvoj.
z ustrezno štipendijsko politiko bomo varovali dostopnost do znanja, neodvisno od socialnega položaja ali okolja, iz katerega študentka ali študent prihaja;
razvijali vrhunske univerze, visoke strokovne šole pa v sodelovanju z gospodarstvom iz okolja povezovati v regijska visokošolska središča;
Odprli bomo visokošolski prostor s financiranjem mobilnosti, zmanjšanjem ovir za vključevanje tujih strokovnjakov in strokovnjakov iz prakse. Priznavanje dosežene ravni izobraževanja v tujini za namen nadaljnjega izobraževanja bomo prepustili posameznim izobraževalnim ustanovam. Odpravili bomo nostrifikacijo diplom na posameznih univerzah in uveljavili bolj fleksibilen sistem primerljivosti študija. Upoštevaje avtonomijo univerze bomo debirokratizirali postopke pri habilitacijah, priznavanju izobrazbe, sodelovanju tujcev, uvajanju in spreminjanju študijskih programov, prijavljanju in izvajanju raziskovalnih programov (nadzor naj se usmeri na evalvacijo rezultatov projektov, finančni nadzor izvaja z občasnimi revizijami in s sprotno kontrolo).
Javno financiranje visokega šolstva bomo vezali na kakovost in mednarodna merila. Razdela1i in implementirali bomo sistem evalvacije inštitucij, ki izvajajo vzgojno-izobraževalne programe. Izdelali bomo merila za evalvacijo. (Izhodiščni predlog: kakovost znanja v smislu akademske in pedagoške odličnosti; sodelovanje z gospodarstvom v smislu aplikativnih raziskav; tržne (zaposlitvene) možnosti študentov oziroma učni in vpisni uspeh dijakov in učencev; mednarodno sodelovanje.) Rezultati evalvacije naj bodo povezani s sistemom financiranja ter na določenih ravneh vzgoje in izobraževanja z odvzemom licence oziroma z ukinitvijo programa. Rezultati evalvacij naj bodo javno objavljeni.
S ciljno podporo razvoju kreativnih industrij (oblikovanje, arhitektura, moda, novi mediji) in področjem, ki dosegajo širok krog občinstva (glasba, tiskani in elektronski mediji, filmska in tv produkcija), bomo ustvarjali novo podobo slovenske kulture kot odprte in komunikativne ter promovirali njen ustvarjalni naboj.
Povečali bomo obseg kakovostnih kulturnih vsebin v osnovnih in srednjih šolah (s kulturnimi programi in novim modelom kulturno-umetnostne vzgoje), z izgradnjo umetniških akademij izboljšali pogoje za izobraževanje kadrov v umetniških poklicih ter dokončali projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK II).
Razvijali bomo turizem kot strateški sektor slovenskega gospodarstva in dejavnik mednarodnega ugleda Slovenije.
Medijska politika
Osnovno načelo koalicijskih partnerjev je, da se politika ne sme vmešavati v delo medijev, uredništev in novinarjev. Regulacija medijskega prostora mora biti razumna. Zagotavljali bomo avtonomijo medijskega prostora, tako z umikom države iz neposrednega ali posrednega lastništva medijev (razen tistih, ki delujejo v javnem interesu) kot s spoštovanjem novinarskega dela. Meja svobode novinarskega dela je lahko samo zakon.
Na novo bomo definirali javni interes na področju medijev. Ob javnem zavodu RTV Slovenija, katerega programi se bodo še naprej pretežno financirali iz RTV prispevka, bomo bolj stabilen proračunski vir sofinanciranja zagotovili tudi za ohranitev programskih vsebin v javnem interesu v lokalnih in regionalnih medijih, in sicer v regionalnem tisku ter v radijskih in televizijskih programih s statusom posebnega pomena. S stroškovno učinkovitostjo javne televizije bomo dosegli, da prispevka ne bo potrebno povečevati. Stroškovno učinkovitost bomo nadzirali z neodvisno zunanjo revizijo, katere izsledki bodo v celoti javno objavljeni.
Mladi in mladinska politika
Mladinsko politiko razumemo kot kompleksen sklop aktivnost, katerih cilj je usposobiti mlade, da bodo lahko čim bolj kakovostno vstopili v avtonomno odraslo življenje. Za izboljšanje položaja mladih so potrebne spremembe zakona o skupnosti študentov, reforma študentskega dela in dograditev sistema štipendij. Spodbujali bomo karierne centre na šolah.
Boj proti korupciji
Koalicijski partnerji bomo posebno pozornost namenili preprečevanju in zatiranju naraščajočega problema korupcije, kar bo prioriteta ne le za to specializiranih ustanov, ampak celotnega javnega sektorja. K aktivnemu sodelovanju bomo povabili tudi predstavnike zasebnega sektorja in še posebej nevladne organizacije. Koalicijski partnerji bomo v celoti
podprli in dosledno spoštovali zakonito, strokovno in neodvisno protikorupcijsko delo policije, tožilstva, sodstva in Komisije za preprečevanje korupcije ter drugih pristojnih organov in organizacij. Od policije in tožilstva bomo na področju preprečevanja in zatiranja korupcije zahtevali največjo možno pospešitev delovanja ter načrtovanje in dosledno uresničevanje merljivih ciljev, k temu pa bomo povabili tudi slovensko sodstvo, Komisijo za preprečevanje korupcije in druge neodvisne organe, ki se borijo zoper ta pojav. Vlada bo z visokimi etičnimi zahtevami v javnem sektorju spodbujala in predstavljala zgled vsem drugim organom in organizacijam.
II. Delovanje in organizacija Vlade RS v mandatu LZJ-PS, SD, DLGV in Desus kot stranke podpisnice te koalicijske zaveze soglašamo, da bomo s svojim vstopom v vlado mandatarja g. Zorana Jankoviča pri svojem delu v vladi izvajali in spoštovali stališča in cilje koalicijske zaveze.
Koalicijski partnerji se strinjamo, da bomo po podpisu te koalicijske zaveze v Državni zbor RS vložili in po skrajšanem postopku uveljavili Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi RS, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi in Zakon o spremembi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja.
Na podlagi omenjenih zakonov bo izvršilno oblast sestavljalo ministrstev. Razdelitev ministrstev je urejena v prilogi.
Tako dogovorjena razdelitev se lahko spremeni le s soglasjem vseh koalicijskih partnerjev.
Predsednik vlade g. Zoran Jankovič bo v skladu s spremenjenimi omenjenimi zakoni v skladu s svojo ustavno in zakonsko pristojnostjo po predhodnem dogovoru s koalicijskimi partnerji glede posameznih ministrstev iz njihove kvote predlagal državnemu zboru v imenovanje naslednje kandidatke in kandidate za ministrice in ministre:
Po prevzemu odgovornosti za določen resor ima minister pravico do izbire vseh sodelavcev (državni sekretar, predstojnik organa v sestavi, direktorji direktoratov, javnih agencij in drugih subjektov na delovnem področju ministrstva) na podlagi kompetenc in v skladu z zakonodajo ter ob soglasju vlade.
Člani vlade so zavezani, da v času delovanja v vladi ravnajo skladno z ustavo, zakoni in etičnim kodeksom vlade. Etični kodeks v sprejem vladi predlaga predsednik vlade.
Koalicija bo okrepila koordinacijo med ministrstvi in zagotavljala koherentno vodenje politike, saj mora vlada delovati enotno in ne kot zbir posameznih resornih politik. Za pomembnejše politične projekte (izhod iz krize, zdravstvena reforma, pokojninska reforma, boj proti klientelizmu in korupciji) bodo po odločitvi vlade delovale stalne koordinacijske skupine ministrov, kjer se bodo usklajevale resorne politike. Koordinacijo strukturnih reform bo vodil minister za finance.
Strateško načrtovanje in vodenje bomo nadgradili tako, da bo namesto klasičnega normativnega programa vlada sprejela letni program dela z definiranimi cilji, aktivnostmi in kazalniki uspešnosti, po katerih bo lahko javnost ocenila uspešnost vlade, in ga objavila na spletu.
Dosledno bomo spoštovali standarde posvetovanja z zainteresirano javnostjo (zbornice, sindikati, združenja, nevladne organizacije ob pripravi in sprejemanju predpisov in na ta način zmanjšali demokratični deficit in dvignili kakovost predpisov. Dosledno bomo tudi opravljali presojo učinkov predpisov in na ta način zagotovili odločanje vlade na podlagi dejstev.
Zavezništvo parlamentarnih strank. S ciljem doseči čim širše soglasje in enotnost pri rešitvah za izhod iz krize in strukturnih reformah bomo opozicijskim strankam ponudili sodelovanje pri ključnih projektih za preboj iz krize in ključnih razvojnih projektih. Sodelovanje bo temeljilo na enakopravni udeležbi pri usklajevanju rešitev pred obravnavo na vladi in v državnem zboru. Pripombe, predloge in amandmaje opozicije bomo resno obravnavali in upoštevali v največji možni meri.
III. Dogovor o izvajanju koalicijske zaveze
Pripravljanje predlogov in odločanje koalicijskih partnerjev temelji na načelu, da medsebojno usklajujejo vsa vprašanja, o katerih odločata vlada ali državni zbor.
Koalicijski partnerji so pri usklajevanju in uresničevanju tega dogovora enakopravni, ne glede na število poslank in poslancev v državnem zboru.
Koalicijski partnerji lahko zahtevajo podatke, ki so podlaga za oblikovanje politik m sprejemanje odločitev vlade.
Ta dogovor se uporablja neposredno za sprejemanje predlogov aktov in drugih odločitev v vladi ali na ministrstvih ali v državnem zboru.
Medsebojno obveščanje o vseh zadevah, opredeljenih v tem dogovoru kot predmet srečanj, sestankov, obveščanja, pogovorov in usklajevanja, poteka preko kontaktnih oseb v vladi, vladnih službah, na posameznih ministrstvih ter poslanskih skupinah in strankah koalicijskih partnerjev in sicer se določita:
po dve kontaktni osebi v kabinetu predsednika vlade, pri generalnem sekretarju vlade, vladni službi in na posameznem ministrstvu,
po dve kontaktni osebi v kabinetu predsednika državnega zbora, po tri kontaktne osebe v posamezni poslanski skupini,
po dve kontaktni osebi v stranki koalicijskega partnerja.
Pošiljatelj zadeve bo le-to istočasno poslal vsem kontaktnim osebam iz prejšnjega odstavka v elektonski obliki na elektronske naslove ali pa v pisni obliki na sedeže kontaktnih oseb.
Posamezna stranka koalicijskega partnerja in njena poslanska skupina se pri opredeljevanju do zadev, opredeljenih v tem dogovoru kot predmet usklajevanja, medsebojno uskladita pred posredovanjem teh stališč na vlado, vladno službo ministrstva in drugim koalicijskim partnerjem.
Koalicijski partner, ki bo predlagal koalicijsko usklajevanje posamezne zadeve, opredeljene v tem dogovoru kot predmet usklajevanja, bo sam vzpostavil kontakt s predlagatelj em zadeve in zagotovil tako tehnične kot administrativne pogoje koalicijskega usklajevanja.
Koalicijski partnerji morajo z zadevami, ki nosijo določeno stopnjo tajnosti, ravnati v skladu s predpisi o dostopu do tajnih podatkov.
Koalicijski partnerji se medsebojno obveščajo o svojih stališčih in aktivnostih ter dajejo pobude za medsebojno seznanjanje o njih ter za njihovo usklajevanje.
Ministri morajo seznaniti poslanske skupine koalicijskih partnerjev z vsemi predlogi aktov in drugih odločitev, ki so v pripravi, še preden so javno objavljeni na spletnih straneh ministrstev.
Generalni sekretar vlade mora vse koalicijske partnerje seznaniti z vsemi predlogi aktov in drugimi odločitvami, o katerih bodo odločali vladni odbori in vlada na svoji seji. Generalni sekretar vlade mora vse koalicijske partnerje seznaniti tudi:
z dnevnimi redi sej vlade in odborov vlade (ODUJZ, OGTR in KAZI), z osnutkom programa dela vlade,
z vsemi kadrovskimi predlogi, o katerih odloča vlada, in o kadrovskih zadevah, o katerih na predlog vlade odloče državni zbor.
Vsak koalicijski partner lahko pred vložitvijo zadeve v vladno proceduro od ministra zahteva usklajevanje. Ministerj lahko po usklajevanju zadevo popravi ali dopolni ali nespremenjeno pošlje v vladno proceduro in o tem obvesti koalicijskega partnerja, ki je zahteval usklajevanje.
Vsak koalicijski partner lahko zahteva usklajevanje o zadevah, o katerih odloča vlada, in sicer v petih delovnih dneh od prejema zadeve, v nujnih primerih pa v roku treh delovnih dni.
Če usklajevanje ni zahtevano, se vladna procedura lahko nadaljuje.
Usklajevanje poteka na ravni predstavnikov koalicijskih strank ali vodij poslanskih skupin oz. njihovih pooblaščencev. Usklajevanje skliče predlagatelj zadeve najkasneje v petih delovnih dnevih od podane zahteve. Predlagatelj z dogovorom z usklajevanja obvesti predsednika vlade in koalicijske partnerje.
Odločitve vlade, o katerih mora biti zagotovljeno koalicijsko usklajevanje, ne morejo biti sprejete, dokler ne potečejo roki za usklajevanje oziroma dokler vsebina ni usklajena. Ne glede na navedeno lahko predsednik vlade v primerih, ko oceni, da gre za vprašanje, katerega uresničevanje je nujno za uspešno uresničevanje nalog vlade, odloči, da se zadeva uvrsti na dnevni red seje vlade.
Poslanske skupine koalicijskih partnerjev (v nadaljevanju: PS) bodo pri svojem delu v državnem zboru (v nadaljevanju: DZ) izvajale in spoštovale stališča in cilje koalicijske zaveze.
Poslanci in poslanke koalicijskih partnerjev so zavezani, da v času delovanja v DZ ravnajo skladno z ustavo, poslovnikom državnega zbora, zakoni in etičnim kodeksom poslancev. Etični kodeks v sprejem DZ predlaga predsednik državnega zbora.
Vodje PS v sodelovanju s pooblaščenimi predstavniki vlade odločajo o prioritetah pri uvrščanju zadev na terminski program in dnevne rede sej DZ (razen izrednih sej). O tem obvestijo predsednika državnega zbora. Predsednik državnega zbora jih mora predtem seznaniti z osnutkom terminskega programa in dnevnega reda seje državnega zbora.
Pred obravnavo zadev, o katerih odloča DZ, lahko vodja vsake PS zahteva, da predstavniki vlade predstavijo PS zadevo, o kateri se odloča. Enako zahtevo lahko poda vsak minister, ki želi pred odločanjem pridobiti mnenje poslancev PS.
Poslanke in poslanci koalicijskih partnerjev bodo pred samostojnim vlaganjem zakonskih predlogov in predlogov drugih aktov državnega zbora, amandmajev k zakonskim predlogom in drugim predlaganim aktom, ki jih je predlagala vlada, opravili koalicijsko usklajevanje. Prav tako bodo pred sopodpisom zakonskega predloga ali drugega akta ali amandmaja s poslanci opozicije o tem predhodno obvestili koalicijske partnerje.
Vprašanja iz pristojnosti odločanja DZ se praviloma usklajujejo: na sestankih vodij PS ali njihovih pooblaščencev,
na sestankih predstavnikov PS,
na sestankih vseh poslank in poslancev koalicije iz MDT.
Če tako zahteva katerakoli PS, mora na teh sestankih sodelovati tudi pristojni minister ali oseba, ki ga nadomešča, s polnimi pooblastili za vsebinsko usklajevanje.
o dogovorih, sklenjenih na teh sestankih, morajo prisotni seznaniti vse poslanke in poslance svoje PS.
Poslanke in poslanci pri svojem ravnanju upoštevajo sprejete dogovore koalicijskih partnerjev.
Poslanke in poslanci se udeležujejo sej delovnih teles in sej Državnega zbora ter na njih zastopajo dogovorjena stališča koalicijskih partnerjev.
Vodja najštevilčnejše PS samostojno in na predlog vodij koalicijskih PS koordinira delovanje PS koalicije glede naslednjih vprašanj:
načrtovanje in izvajanje programa dela DZ,
dogovori glede pomembnejših proceduralnih vprašanj, ki zagotavljajo izvedbo
predvidenega dnevnega reda DZ,
sestanki in dogovori koalicijskih PS glede zahtev za sklic izrednih sej DZ ali MDT, zahtev DS za ponovno odločanje DZ ter glede vlaganja zahtev za ustavno presojo in za ravnanja koalicije v primeru interpelacij.
o teh sestankih in o sklenjenih dogovorih na njih se obvešča predsednika DZ.
Predsednik vlade dvakrat letno, in sicer ob koncu spomladanskega in jesenskega dela zasedanja državnega zbora, skliče koordinacijo koalicijskih partnerjev (predsednikov strank, ministrov in vodij poslanskih skupin) zaradi ocene uresničevanja koalicijske zaveze.
Zaradi boljše informiranosti poslancev koalicijskih partnerjev o izvajanju odločitev vlade ali oblikovanju in sprejemanju odločitev vlade in državnega zbora lahko predsednik vlade skliče skupen sestanek vseh poslancev koalicijskih strank.
Koalicijski partnerji se medsebojno obveščajo o bistvenih vprašanjih, o katerih žele v zvezi z uresničevanjem koalicijske zaveze, medsebojnih odnosov, odnosov v koaliciji in dogovorov, obvestiti javnost. Vsak koalicijski partner, ki želi o tem obvestiti javnost, predtem predlaga, da se o tem opravi pogovor predstavnikov koalicijskih partnerjev.
Koalicijski partnerji se bodo izogibali javnemu nasprotovanju drugim koalicijskim partnerjem in še zlasti odločitvam vlade.
Koalicijski partnerji se bodo izogibali vlaganju interpelacij zoper ministre, vlaganju zaupnice ali nezaupnice vladi in glasovanju za nezaupnico vladi ali interpelacijo zoper ministra, dokler so v vladi.
Koalicijski partnerji se bodo izogibali zahtevam po razrešitvi predsednika in podpredsednikov državnega zbora ter predsednikov in podpredsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst poslanskih skupin koalicijskih partnerjev in glasovanju zanje, dokler so v vladi.
Predsednik vlade si pridržuje pravico opozoriti ministra, ki ne opravlja svoje funkcije v skladu z ustavo, zakoni in etičnim kodeksom vlade oziroma ne izvršuje vladnih sklepov. V primeru ponavljanja pomanjkljivosti pri delu ministra predsednik vlade o tem obvesti stranko koalicijskega partnerja, katere član je minister oz. je minister iz njene kvote, in predlaga skupno razrešitev problema.
Predsednik stranke koalicijskega partnerja, katere član je minister oz. minister prihaja iz njene kvote, predsednika vlade o stališču do izrečenega opozorila obvesti najkasneje v sedmih delovnih dneh. Predsednik vlade in predsednik stranke koalicijskega partnerja se sporazumeta o tem, ali minister ostane ali da se zagotovi izvolitev drugega ministra.
Koalicijski partnerji bodo sporazumno reševali odprta vprašanja in morebitne spore, in sicer na koordinaciji poslanskih skupin in predsednikov strank koalicijskih partnerjev.
Kolikor bi se kateri od koalicijskih partnerjev odločil, da kot podpisnik koalicijske zaveze od nje odstopi, bo o svoji nameri najprej obvestil predsednika vlade in predsednike ostalih strank koalicijskih partnerjev. O nameri enega od koalicijskih partnerjev o odstopu od koalicijske zaveze bodo koalicijski partnerji najprej opravili pogovore in šele potem, če dogovor med tem koalicijskim partnerjem in ostalimi ne bo dosežen, bo lahko ta koalicijski partner od koalicijske zaveze formalno odstopil, pri čemer bo o formalnem odstopu najprej obvestil predsednika vlade, nato koalicijske partnerje in na koncu tudi javnost.
Ta dogovor o izvajanju koalicijske zaveze prične veljati, ko ga podpišejo predsedniki strank vseh koalicijskih partnerjev.
Ta dogovor je mogoče dopolniti ali spremeniti zgolj s soglasjem predsednikov strank vseh koalicijskih partnerjev.
Dogovor o izvajanju koalicijske zaveze se pošlje predsedniku vlade, ministrom, generalnemu sekretarju vlade in državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade, odgovornemu za sodelovanje s koalicijskim partnerji in državnim zborom, predsedniku državnega zbora in vsem poslankam in poslancem državnega zbora iz vrst koalicijskih partnerjev ter generalnim sekretarjem strank koalicijskih partnerjev.
Glede vprašanj, ki v tej koalicijski pogodbi niso zajeta, se najprej na predlog posameznega partnerja predlagatelja poskušajo poenotiti med koordinacijskimi partnerji, V kolikor ni poenotenja, se lahko vsak izmed koalicijskih partnerjev odloča sam, kar vključuje tudi vlaganje predlogov ustavnih sprememb, zakonov in drugih aktov v državni zbor.
Na kadrovskem področju bomo sledili naslednjim pravilom:
Listo kandidatov za ministre določi kandidat za mandatarja na podlagi soglasja vseh koalicijskih partnerjev, upoštevaje merila strokovne kompetentnosti, voditeljskih sposobnosti in osebne integritete.
Pri kadrovskih odločitvah (razrešitve, selekcija kandidatov) v državni upravi se sledi predlogom ministrov. Koalicijski partner lahko ugovarja iz utemeljenih razlogov (dvom v kompetentnost, motiviranost ali integriteto kandidata). V tem primeru je potrebno doseči usklajeno odločitev.
Pri kadrovskih odločitvah (razrešitve, imenovanja) glede javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov, javnih podjetij in gospodarskih družb v državni lasti, se odločitve, ki so v pristojnosti ministra ali vlade, sprejemajo na predlog pristojnega ministra s soglasjem vseh koalicijskih partnerjev.
Ta dogovor je mogoče dopolniti ali spremeniti zgolj s soglasjem predsednikov strank vseh koalicijskih partnerjev.
Dogovor o izvajanju koalicijske zaveze se pošlje predsedniku vlade, ministrom, generalnemu sekretarju vlade in državnemu sekretarju v kabinetu predsednika vlade, odgovornemu za sodelovanje s koalicijskim partnerji in državnim zborom, predsedniku državnega zbora in vsem poslankam in poslancem državnega zbora iz vrst koalicijskih partnerjev ter generalnim sekretarjem strank koalicijskih partnerjev.
Glede vprašanj, ki v tej koalicijski pogodbi niso zajeta, se najprej na predlog posameznega partnerja predlagatelja poskušajo poenotiti med koordinacijskimi partnerji, V kolikor ni poenotenja, se lahko vsak izmed koalicijskih partnerjev odloča sam, kar vključuje tudi vlaganje predlogov ustavnih sprememb, zakonov in drugih aktov v državni zbor.
Na kadrovskem področju bomo sledili naslednjim pravilom:
Listo kandidatov za ministre določi kandidat za mandatarja na podlagi soglasja vseh koalicijskih partnerjev, upoštevaje merila strokovne kompetentnosti, voditeljskih sposobnosti in osebne integritete.
Pri kadrovskih odločitvah (razrešitve, selekcija kandidatov) v državni upravi se sledi predlogom ministrov. Koalicijski partner lahko ugovarja iz utemeljenih razlogov (dvom v kompetentnost, motiviranost ali integriteto kandidata). V tem primeru je potrebno doseči usklajeno odločitev.
Pri kadrovskih odločitvah (razrešitve, imenovanja) glede javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov, javnih podjetij in gospodarskih družb v državni lasti, se odločitve, ki so v pristojnosti ministra ali vlade, sprejemajo na predlog pristojnega ministra s soglasjem vseh koalicijskih partnerjev.